O delilnikih stroškov za toploto

Poraba toplote v stavbah je odvisna od številnih dejavnikov kot so zunanji klimatski pogoji, gradbeno fizikalne lastnosti stavb, vrste ogrevalnega sistema, bivalne navade in odnos uporabnikov do samega objekta ter njegovih naprav. Z uvajanjem plačila stroškov ogrevanja po dejanski porabi energije za ogrevanje po vsakem stanovanju je možno nadomestiti obstoječo razdelitev stroškov ogrevanja po m2 in s tem odstraniti enega glavnih vzrokov za nemotiviranost stanovalcev za varčevanje s toploto.

 

---

 

V primeru, da ima stavba svojo kurilnico, je potrebna odločitev več kot polovice etažnih lastnikov za prehod na nov način delitve stroškov ogrevanja.

 

---

 

Uvedba merjenja porabe toplote po posameznih stavbah, ki so vezane na eno skupno kurilnico pa je možna z več kot 50% soglasjem lastnikov stavb, ki se ogrevajo iz posamezne kurilnice. Torej je prvi korak v takih primerih pridobitev zadostnega soglasja solastnikov kurilnice za uvedbomerjenja porabe posameznih stavb vezanih na eno kurilnico, kar predstavlja osnovo za vgradnjo kalorimetrov za vsako stavbo posebej. Praviloma se merjenje porabe toplote izvaja v toplotnih podpostajah. Tako bomo stroške porabe skupnega ogrevanja lahko razdelili po posamezni stavbi. Montaža kalorimetrov se lahko izvede le izven kurilne sezone in seveda predstavlja strošek solastnikov celotne kurilnice. Naslednji korakpa je nato odločitev etažnih lastnikov posamezne stavbe za merjenje dejanske porabe po posameznem stanovanju.

 

Tu pa nastopijo delilniki stroškov ogrevanja. Sodobna regulacijska ter merilna oprema ne prispeva samo k manjši porabi toplote, temveč vpliva tudi na dvig bivalnega ugodja, na varnost in zanesljivost delovanja sistemov ter omogoča jasen in korekten obračun stroškov. Izkušnje v Zahodni Evropi kažejo, da je z izvajanjem ukrepov možno zmanjšati porabo toplote oziroma stroške zanjo za 10 - 20 odstotkov. V primerjavi z drugimi, investicijsko zahtevnejšimi ukrepi, omogoča vpeljava individualnega merjenja in obračuna stroškov ter regulacija ogrevanja največje prihranke toplote.

 

Pogoji za prehod na obračun porabe ogrevanja po dejanskih stroških

V splošnem morajo biti za učinkovit sistem obračuna stroškov po dejanski porabi zagotovljeni naslednji pogoji:

1. obračun porabe toplote za celotno kurilnico;
2. merjenje skupne porabe toplote za celoten objekt (montaža kalorimetrov),
3. merjenje porabe toplote po posameznem stanovanju (montaža kalorimetrov),
4. metodologija ugotavljanja deleža vsakega stanovanja v celotni porabi toplote (pravilnik o delitvi!).

 

Potrebno pa je upoštevati, da mora biti vgradnja izvedena pred pričetkom ogrevalne sezone, saj v času ogrevalne sezone ni mogoče spremeniti sistema obračuna. Prav tako je upoštevati oziroma pridobiti že navedena vsa potrebna soglasja vseh etažnih lastnikov posamezne stavbe.

 

Delitev nastalega stroška

Delilniki stroškov ogrevanja so naprave, ki lahko delujejo na podlagi:

• hlapenja ustrezne tekočine (hlapilni delilniki),
• merjenja razlike temperature ogrevala in prostora (elektronski delilniki),
• temperaturne razlike predtoka in povratka ter pretečene količine medija (toplotni števec) ter
• na drugih strokovno priznanih osnovah (npr. ekonokali).

 

Pri delilnikih stroškov za toploto najprej potrebno vedeti, da so ti nameščeni na sekundarni strani ogrevanja (ogrevala) in so pomožne naprave za ugotavljanje deležev posameznega lastnika v skupnem strošku za toploto za ogrevanje, ki nastane na glavnem hišnem merilniku toplote (v toplotni podpostaji). Strošek je potrebno ugotoviti v skladu z Energetskim zakonom na osnovi umerjenega merilnika toplote in pripadajočega tarifnega sistema. Delilniki omogočajo razdelitev tega stroška tako, da je ta 100-odstotno poravnan. Tako ne govorimo o delitvi porabljene energije, pač pa o delitvi nastalega stroška. Metoda za delitev skupnega stroška z delilniki je v precejšnji meri odvisna od tipa delilnika (izhlapilnik, elektronski, itd.) in tudi od delitve v državi. V državah, kjer je to urejeno s predpisi (Nemčija, Avstrija...), delitve opravljajo t.i. obračunske firme (Brunata, Techem, Kundo itd), ki delilnike običajno tudi dobavljajo. Pri nas naj bi metodo za delitev določili lastniki v Pogodbi o medsebojnih razmerjih (skladno s Stanovanjskim zakonom) oziroma v Sporazumu o načinu delitve (2.člen Pravilnika o načinu delitve).

 

V večini večstanovanjskih stavb s centralnim ogrevanjem, ki se oskrbujejo s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma iz skupne kurilne naprave, se strošek za porabljeno toploto porazdeli po odjemnih enotah (stanovanjih ali poslovnih prostorih) sorazmerno z njihovimi površinami. Ker tak pavšalni obračun vodi k negospodarni porabi toplote in visokim stroškom, se lahko etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev v stavbi odločijo za obračun stroškov za toploto na podlagi delilnikov, ki omogočajo določanje deležev porabljene toplote posamezne odjemne enote. V zvezi s tem sklenejo sporazum, ki po stanovanjskem zakonu velja za vse etažne lastnike. Sporazum med drugim določa, kako se opredelijo od porabe energije odvisni in neodvisni stroški, kako se določa delež porabe toplote za ogrevanje in delež za pripravo tople vode in kako se ti stroški delijo med etažne lastnike. Končni obračun in pripadajoče poročilo sta podlaga za analize in morebitne spremembe izbranih parametrov obračuna. Poleg dodatnih ali dopolnjenih definicij uporabljenih pojmov je v novem pravilniku še nekaj novosti. Mogoč je dogovor, po katerem se odjemne enote medsebojno izenačijo glede na vpliv njihove lege v stavbi na potrebe po toploti na enoto ogrevane površine. Precizirane so meteorološke zahteve in uporaba merilnikov toplotne energije in števcev za toplo vodo, ki služijo kot delilniki. Če določeni lastniki po sklenjenem sporazumu niso pripravljeni sodelovati ali zavirajo katerokoli fazo izvajanja dogovorjenega načina merjenja, ugotavljanja porabniških deležev ter razdelitve in obračunavanje stroškov za toploto za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode, se jim obračunavajo stroški za toploto tako, da se stroški po ključu ogrevane površine pomnožijo s faktorjem, ki je po novem 1,6 namesto 1,2. Nadzorstvo nad izvajanjem pravilnika bodo v prihodnje poleg energetskih izvajali tudi stanovanjski inšpektorji.

 

Stroški nabave delilnika

Strošek za nabavo je odvisen od tipa delilnika. Najcenejši so izhlapilniki, ki stanejo med 8 in 15 €/kos, imajo pa tudi nekaj več slabosti (enkrat odčitavanje v ogrevalni sezoni, menjava ampul vsako sezono itd). Elektronski delilniki, ki stanejo med 33 in 45 €/kos, so zelo primerni, imajo pa to slabost, da je pri odčitavanju potreben vstop v stanovanje. To ni potrebno pri elektronskih delilnikih z radijskim oddajnikom, ki stanejo med 55 in 70 €/kos, obenem pa je možno mesečno odčitavanje in obračun.

Načelno težav pri delovanju delilnikov ni oziroma so le-te v okviru tehnike. Delilniki so namreč zaščiteni proti možnosti zlorabe (pokrivanje, odstranjevanje), s ciljem zmanjšati delež v stroških. Zlorabe so sicer možne, vendar pa se je v 99 odstotkih primerov izkazalo, da v škodo povzročitelja.

 

Stroški odčitavanja, delitve in umerjanja delilnikov

Spremenjen način delitve stroškov ogrevanja zahteva odčitavanje delilnikov in sicer lahko na tri mesece, pol leta oziroma pred pričetkom in na koncu kurilne sezone (dvakrat letno). To pa predstavlja nov strošek (odčitavanje), ki ni upoštevan v ceni upravljanja in sicer okvirno okrog 2,00€ za en odčitek. Prav tako nova delitev stroška zahteva pri upravniku vzpostavitev nove informacijske podpore ter dodatno delo v smislu izdelave obračunov na osnovi odčitkov po posameznem stanovanju. To lahko opravljajo za to usposobljena podjetja (npr. Enerkon, Trzin) ali pa to pomeni dodatno storitev upravnika. V tem primeru ne gre več za razdelitev skupnega stroška po enotnem ključu za vsa stanovanja (npr. kot do sedaj po M2) temveč individualno po posameznem odjemnem mestu (vnos stroška za vsakega porabnika!). Kot vsake merilne naprava so tako kalorimetri kot individualni delilniki podvrženi rednemu periodičnemu umerjanju, kar je prav tako upoštevati pri odločanju za nov sistem obračuna porabe ogrevanja. Pravilom ase kalorimetri umerjajo na vsake tri (pet) let, delilniki pa se po 10 letih zamenjajo z novimi.

 

Splošno

Delilniki sami pa ne prinesejo prihrankov. Prihranke reda velikosti 30 odstotkov dobimo, ker moramo urediti oziroma uravnotežiti ogrevalni sistema (cca. 10 odstotkov prihranka), vgraditi termostatske ventile na ogrevala (12 do 15 odstotkov prihranka), delilniki predvsem spremenijo bivalne navade lastnikov (do 10 odstotkov prihranka: zapiranje oken, zniževanje temperatur v prostorih, skrbno ravnanje z ogrevanjem...). Pričakovati je, da bo v skladu z novo regulativo, ki naj bi izhajala iz Direktive o energijski učinkovitosti stavb, potrebno sanirati večino večstanovanjskih stavb priključenih na daljinske sisteme ogrevanja.

 

Upamo, da smo kot upravnik vaše stavbe oziroma skupne kurilnice podali jasna in podrobna pojasnila v zvezi s prehodom obračuna porabe ogrevanja po dejanskih stroških. Odločitev za nov sistem obračuna je na lastnikih in ne na upravniku, V primeru večinske odločitve etažnih lastnikov za spremembo obračunskega sistema pa zagotavljamo, da smo strokovno usposobljeni in pripravljeni za prehod na nov način obračuna stroškov ogrevanja.